V zaprtih prostorih, sobah, pisarnah itd. preživimo več kot dve tretjini svojega časa. Zrak v teh prostorih je, poleg tega da je že ‘predihan’, to je osiromašen s kisikom, tudi poln prahu, škodljivih delcev in drugih snovi. Strokovno temu pravimo, da je obremenjen s škodljivimi emisijami. Teh v zraku plavajočih različnih snovi pa je lahko tudi do 1500, ki nemoteno krožijo v prostoru. Zaradi tako imenovanega suhega ogrevanja, to je ogrevanja z radiatorji, električnimi pečmi ali talnim ogrevanjem, je vlažnost zraka v prostoru izredno majhna. Zrak je suh, kar najprej občutimo pri dihanju. Osuši se grlo in nos, marsikoga pričnejo peči oči, pa tudi glavoboli niso redki.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da v svetu 40% mladih ljudi trpi za alergijami, 25-30% je astmatikov itd. Obolelost se v zimskem času zaradi zgoraj navedenih pogojev še dvigne, posebej če k temu prištejemo še infekcijske, bakterijske, virusne in glivične akutne prehladne bolezni in druge zimske nadloge.
Problema, s katerima se srečujemo, sta torej dva: suh zrak v prostoru in škodljive emisije v sobnem zraku.
Vlažnost Zraka
Pri ogrevanju bivalnih prostorov z radiatorji je, zaradi suhega ogrevanja, vlažnost zraka izredno majhna. Meritve so pokazale, da je v tem času zrak v bivalnih prostorih segretih na 22oC le do 25 % Rv, normativi pa določajo za te prostore 40-60 % Rv (relativne vlage). Običajno vlažimo prostore s prezračevanjem, kar pa je v zimskem času popolnoma napačno. Zrak v atmosferi pri temperaturah pod 0oC odloži svojo vlago na drevje in tla, kar nam sicer poveča idilo zime z ivjem na drevju in tleh, sam zrak v prostoru pa se s tem razvlaži tudi do vsebnosti 10 % Rv. Tako s prezračevanjem spuščamo v prostor izredno suh in hladen zrak, katerega moramo ponovno navlažiti in ogreti.
Če pri tem zanemarimo energetske izgube, je navlaževanje suhega zraka poseben problem. Z ogrevanjem suhega in hladnega zraka se ta še dodatno osuši. Topel in suh zrak vpija vlago iz vsega, kar je v prostoru in ima večjo vsebnost vlage (iz lesa, zidov, lončnic), najbolj pa iz ljudi in živali. Pri tem so pri človeku izpostavljeni predvsem nepokriti deli telesa (obraz, vrat, roke) in seveda dihalne poti (ustna in nosna votlina, pljuča).
Razlika med Izparevanjem in Izhlapevanjem Vode
Vsem do sedaj znanim napravam za vlaženje, kot so električni vlažilniki, razne obešanke ali posode, je skupno izparevanje, to je nastajanje pare, ko je temperatura vode iznad točke rosišča 36,18oC. Poznane pa so že tudi rosilne naprave, ki vodo pršijo po prostoru. V obeh primerih so to manjše ali večje skupine molekul vode v drobni parni oziroma vodni kapljici, ki se zaradi teže useda le v okolico, in to na hladne predmete, na primer na zid, okna in drugo (kondenz). Del vode iz kapljice vsrka predmet (zid, les itd.), manjši del pa šele od tu izhlapi v prostor. Hlapi so posamične molekule vode, ki prosto plavajo v prostoru. Od količine hlapov v zraku je odvisna zračna relativna vlaga, katera je osnova za naše dobro počutje in v marsikaterih primerih tudi zdravje.
Čistoča Zraka
Pri čistoči zraka govorimo o škodljivih emisijah nečistoč, katere plavajo v zraku. Te emisije lahko razdelimo na minerale (prah, atmosferski prah, saje), na dime in pare (tobačni dim, oljni dim, ostali dimi, smog, pare), organske snovi (cvetni prah, virusi, spore, bakterije) in snovi iz umetnih materialov (formaldehidi, umetne smole, lepila itd.) Vse to onesnažuje zrak tako zunaj, v naravi, kot tudi znotraj, v zaprtih prostorih. V naravi je koncentracija teh snovi običajno manjša in tudi gibanje zraka je večje. V zaprtih prostorih, posebno v zimskem času, je gibanje zraka sorazmerno majhno, prisotne pa so tudi večje koncentracije dimov, par ter umetnih in organskih snovi.
Koliko nečistoč-umazanije je v zraku, vidimo predvsem na umazanem zidu nad radiatorjem in v ‘zaprašenosti’ zaves. Iz tega lahko tudi sklepamo, koliko nečistoč vdihavamo v prostoru, v katerem živimo in koliko umazanije dobijo v ‘predelavo’ naša pljuča. In ali jih tudi ‘predelajo’?
Človek si življenjskega in delovnega okolja ne more spreminjati sam, po lastni želji. Zatorej ga mora najprej spoznati, da ga lahko prilagaja ali spreminja, kolikor mu to tehnika oziroma finančno stanje dovoljuje.
Po Van Liysbethu poznamo sledeča območja klim:
- območje velike klime – zrak je izredno dober, krepilen: slapovi, gozd po dežju, itd.
- območje srednje klime – zrak je dober, poživljajoč: gozdovi izven naselji, pašniki v gorah, itd.
- območje male klime – to so predvsem globoke gozdne doline, bregovi zajezenih rek, območja podrasti, itd.
- območje brez klime – zrak je slab, onesnažen: to so predvsem naša stanovanja, kjer preživimo povprečno do 300 dni na leto.
Ker nam življenjski tempo ne omogoča tega, da bi vsak dan hodili na območja s kvalitetnim zrakom, si lahko danes del te kvalitetne klime ustvarimo sami, s pripomočki, ki so namenjeni za izboljšavo zraka v prostoru.
Z uporabo čistilca in vlažilca Airmag si lahko pomagate navlažiti zrak v vašem stanovanju in ga hkrati tudi očistiti.
