V zaprtih prostorih , sobah, pisarnah itd., preživimo več kot dve tretjini svojega časa. Zrak v teh prostorih je, poleg tega da je že ‘predihan’, to je osiromašen s kisikom, poln tudi prahu, škodljivih delcev in drugih snovi, strokovno temu pravijo, da je obremenjen s škodljivimi emisijami. Teh v zraku plavajočih različnih snovi pa je lahko tudi do 1500, ki nemoteno krožijo v prostoru. Zaradi tako imenovanega suhega ogrevanja, to je ogrevanja z radiatorji, električnimi pečmi ali talnim ogrevanjem, je vlažnost zraka v prostoru izredno majhna. Zrak je suh, kar najprej občutimo pri dihanju. Osuši se grlo in nos, marsikoga pričnejo peči oči pa tudi glavoboli niso redki.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da v svetu 40% mladih ljudi trpi za alergijami, 25-30% je astmatikov itd. Obolelost se v zimskem času zaradi zgoraj navedenih pogojev še dvigne, posebej če k temu prištejemo še infekcijske, bakterijske, virusne in glivične akutne prehladne bolezni in druge zimske nadloge.
Problema, s katerima se srečujemo, sta torej dva: suh zrak in škodljive emisije v sobnem zraku.
Vlažnost zraka
Pri ogrevanju bivalnih prostorov z radiatorji je, zaradi suhega ogrevanja, vlažnost zraka izredno majhna. Meritve so pokazale, da je v tem času zrak v bivalnih prostorih segretih na 22oC le do 25 % Rv, normativi pa določajo za te prostore 40-60 % Rv (relativne vlage). Običajno vlažimo prostore s prezračevanjem, kar pa je v zimskem času popolnoma napačno. Zrak v atmosferi pri temperaturah pod 0oC odloži svojo vlago na drevje in tla, kar nam sicer poveča idilo zime z ivjem na drevju in tleh, sam zrak v prostoru pa se s tem razvlaži tudi do vsebnosti 10 % Rv. Tako s prezračevanjem spuščamo v prostor izredno suh in hladen zrak, katerega moramo ponovno navlažiti in ogreti. Če pri tem zanemarimo energetske izgube, je navlaževanje suhega zraka poseben problem. Z ogrevanjem suhega in hladnega zraka se ta še dodatno osuši. Topel in suh zrak vpija vlago iz vsega kar je v prostoru in ima večjo vsebnost vlage (iz lesa, zidov, lončnic), najbolj pa iz ljudi in živali. Pri tem so pri človeku izpostavljeni predvsem nepokriti deli telesa (obraz, vrat, roke) in seveda dihalne poti (ustna in nosna votlina , pljuča).
